Skupne politike #

Evropski zeleni dogovor #

Evropski zeleni dogovor je ambiciozna strategija EU za dosego podnebne nevtralnosti Evrope do leta 2050, ki spodbuja trajnostni prehod celotnega gospodarstva. Cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, spodbujanje čiste energije in zaščita biotske raznovrstnosti, hkrati pa zagotavljanje trajnostne rasti in boljše kakovosti življenja. Ključne obravnavane teme vključujejo podnebne ukrepe, krožno gospodarstvo, trajnostno kmetijstvo, varstvo biotske raznovrstnosti, zmanjšanje onesnaževanja in energetsko učinkovitost. Zeleni dogovor se osredotoča tudi na trajnostni transport, razogljičenje industrije ter ustvarjanje zelenih delovnih mest, s čimer se usklajuje z globalnimi cilji boja proti podnebnim spremembam in spodbujanja okoljske trajnosti.

Startegija "od vilic do vilic" #

Strategija "od vil do vilic" je ključni del Evropskega zelenega dogovora, uvedena maja 2020, z namenom oblikovanja trajnostnega in okolju prijaznega prehranskega sistema v EU. Osredotoča se na zmanjšanje okoljskega in podnebnega vpliva proizvodnje in potrošnje hrane, hkrati pa zagotavlja prehransko varnost in javno zdravje. Strategija spodbuja trajnostne kmetijske prakse, kot je ekološko kmetijstvo, ter si prizadeva za povečanje uživanja zdrave hrane. Obravnava tudi vprašanja, kot so zmanjšanje uporabe pesticidov, spodbujanje trajnostnega ribolova, zmanjševanje količine zavržene hrane in podpora krožnemu gospodarstvu v prehranskem sektorju.

Skupna kmetijska politika (SKP) #

Skupna kmetijska politika (SKP) je celovit okvir kmetijskih politik, ki ga je oblikovala Evropska unija za podporo kmetom in spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Uvedena je bila leta 1962 z namenom zagotavljanja stabilne preskrbe s hrano, ohranjanja pravičnih življenjskih standardov za kmete in spodbujanja razvoja podeželja po vsej Evropi. SKP zagotavlja finančno podporo kmetom, s čimer pomaga stabilizirati njihove dohodke ob tržnih nihanjih in cenovni nestanovitnosti. Poleg gospodarske podpore ima SKP ključno vlogo pri spodbujanju okoljske trajnosti, saj spodbuja kmetijske prakse, ki varujejo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo onesnaževanje in ublažijo podnebne spremembe. Podpira ekološko kmetovanje, prizadevanja za ohranjanje zdravih tal in vodnih virov ter prispeva k širšim podnebnim in okoljskim ciljem EU.

Food 2030 #

Food 2030 je raziskovalni in inovacijski politični okvir EU, ki podpira prehod k trajnostnim, zdravim in vključujočim prehranskim sistemom, ki spoštujejo planetarne meje. Skladna je s cilji Evropskega zelenega dogovora, strategije "od vil do vilic" in strategije bioekonomije ter jih podpira. Food 2030 temelji na potrebi po spodbujanju večdeležniškega in sistemskega pristopa k raziskavam in inovacijam, ki lahko prinesejo skupne koristi za zdravje ljudi, naše podnebje, planet in skupnosti.

Slovenija #

Slovenski program kohezijske politike 2021- 2027 #

Slovenski program kohezijske politike EU 2021–2027 je strateška pobuda, namenjena izkoriščanju sredstev EU za podporo regionalnemu razvoju Slovenije in reševanje ključnih izzivov. Program se osredotoča na zmanjševanje regionalnih neenakosti, spodbujanje gospodarske rasti in krepitev socialne vključenosti, pri čemer daje prednost tudi okoljski trajnosti. Cilj je pospeševanje inovacij in digitalne preobrazbe, s čimer bo podjetjem omogočena večja konkurenčnost, hkrati pa bo podprt zeleni prehod države z vlaganjem v trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam.

Startegija razvoja Slovenije 2030 #

Strategija razvoja Slovenije 2030 se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja z uravnoteženjem gospodarske rasti, varovanja okolja in učinkovite rabe virov. Spodbuja obnovljive vire energije, trajnostni transport, zmanjševanje odpadkov in prilagajanje podnebnim spremembam. Strategija zagotavlja tudi zaščito gozdov, vode, tal in divjih živali ter spodbuja okolju prijazno kmetijstvo in rabo zemljišč. Vlade na vseh ravneh sodelujejo pri doseganju teh ciljev, pri čemer napredek merijo z indikatorji, kot so uporaba obnovljivih virov energije in zmanjšanje onesnaževanja. Cilj strategije je ustvariti trajnostno, zdravo in uspešno prihodnost za vse.

Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije (S5) #

Strategija S5 je napredna različica slovenske strategije pametne specializacije, osredotočena na spodbujanje inovacij prek trajnostne in digitalne preobrazbe. Cilj je okrepiti konkurenčni položaj Slovenije s spodbujanjem zelenih tehnologij, digitalnih industrij ter interdisciplinarnega sodelovanja med sektorji. Strategija poudarja vključujočo rast, da bi se koristi inovacij enakomerno porazdelile med regije in demografske skupine. Prav tako si prizadeva za večjo globalno povezanost Slovenije in njeno učinkovitejšo integracijo v mednarodne vrednostne verige. Strategija S5 nadgrajuje pretekla prizadevanja za oblikovanje bolj odpornega, konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva.

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027 #

Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027 se osredotoča na spodbujanje ekološkega kmetijstva kot ključnega dejavnika trajnostnega razvoja, varstva okolja in prehranske varnosti. Načrt je usklajen s cilji EU in si prizadeva, da bi do leta 2027 v Sloveniji 18 % kmetijskih zemljišč obdelovali ekološko. Poudarek je tudi na inovacijah, digitalizaciji in izmenjavi znanja med deležniki, da bi zagotovili trajnostno rast in konkurenčnost ekološkega kmetijskega sektorja. S prednostnim razvojem ekološkega kmetijstva želi Slovenija okrepiti odpornost svoje kmetijske panoge ter hkrati ohraniti naravne vire in kulturno krajino.

Avstrija #

Strategija RTI 2030 #

Strategija RTI (raziskave, tehnologija in inovacije) 2030, kot jo je opredelila avstrijska vlada, si prizadeva, da bi Avstrijo v naslednjem desetletju postavila v ospredje raziskav, tehnologije in inovacij. Strategijo upravlja medresorska delovna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki različnih zveznih ministrstev, kar zagotavlja usklajeno izvajanje. Določa strateško usmeritev za naslednjih deset let prek treh ključnih ciljev: (1) postati mednarodni vodilni center inovacij in okrepiti položaj Avstrije kot središča RTI, (2) osredotočiti se na učinkovitost in odličnost ter (3) spodbujati znanje, talente in veščine.

Bioekonomija – Strategija za Avstrijo #

Dolgoročni cilj bioekonomije je zmanjšati porabo fosilnih materialov in energije ter jih nadomestiti z obnovljivimi surovinami. Podlago za ukrepanje predstavljajo evropski in mednarodni cilji ter zaveze, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah ali Cilji trajnostnega razvoja (SDG) Združenih narodov, ki so bili določeni kot zavezujoči v Agendi 2030. V avstrijski strategiji so ti cilji opredeljeni v obliki smernic, ki tako predstavljajo okvir za nadaljnji razvoj prihodnjih ukrepov na področju bioekonomije.

Avstrijska strategija krožnega gospodarstva #

Evropska komisija je leta 2015 uvedla Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, da bi pospešila vzpostavitev delujočega krožnega gospodarstva. Na tej podlagi je bila razvita nacionalna strategija krožnega gospodarstva, ki jo je leta 2022 sprejel avstrijski Svet ministrov. Vizija strategije je preoblikovanje avstrijskega gospodarstva in družbe v podnebno nevtralno in trajnostno krožno gospodarstvo do leta 2050.

Strategija "Dunaj 2030" #

Gospodarska in inovacijska strategija - Strategija 2030 - opredeljuje tematsko področje "Pametne rešitve za urbano bivalno okolje 21. stoletja", kjer se razvijajo tehnološke in družbene rešitve za visoko kakovost urbanega življenja, ki je podnebju prijazno in cenovno dostopno. Izvaja se veliko vodilnih projektov, med njimi tudi program "DoTank Circular City 2020–2030".

Prihodnost urbanega kmetijstva Dunaj 2025 #

Ta politika predstavlja vizijo Dunaja za integracijo urbanega kmetijstva v trajnostno mestno načrtovanje. Osredotoča se na teme, kot so lokalna pridelava hrane, podnebna odpornost, biotska raznovrstnost in vključenost skupnosti. Dokument je strukturiran v ključne sklope: analiza trenutnega stanja, strateški cilji do leta 2025, konkretni akcijski načrti in izvedbeni okvirji. Združuje politična priporočila s primeri inovativnih projektov, s čimer želi Dunaj postati pionir na področju urbanega kmetijstva in trajnostnega razvoja.

Trajnostna logistika 2030+ Spodnja Avstrija–Dunaj: Akcijski načrt #

Dokument predstavlja strateški akcijski načrt za spodbujanje trajnostne logistike v regijah Dunaja in Spodnje Avstrije. Osredotoča se na zmanjšanje emisij, optimizacijo transportne učinkovitosti in vključevanje inovativnih tehnologij za oblikovanje okolju prijaznejšega logističnega sistema. Ključne teme vključujejo spodbujanje intermodalnega prevoza, podporo urbanim logističnim središčem ter krepitev sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Dokument služi kot načrt za vzpostavitev podnebju prijaznih in učinkovitih logističnih sistemov v regiji.

Poljska #

Regionalna inovacijska strategija za Velikopoljsko 2030 (RIS 2030) #

Regionalna inovacijska strategija za Velikopoljsko 2030 (RIS 2030) je bila odobrena 29. decembra 2020 z Resolucijo 3099/2020 Odbora Velikopoljskega vojvodstva in predstavlja strateški dokument ter orodje za vzpostavitev regionalnega inovacijskega sistema. Pomoč regionalnim oblastem pri oblikovanju trajnostnih struktur za razvoj inovativnosti v regiji prispeva k opredelitvi razvojnih prioritet, določitvi smernic inovacijske politike ter optimizaciji regionalne infrastrukture za podporo inovacijam, zlasti glede na potrebe malih in srednje velikih podjetij.

Strategija za odgovoren razvoj do leta 2020 (s pogledom do 2030) #

Strategija za odgovoren razvoj do leta 2020 (s pogledom do 2030) – SRD je bila sprejeta s strani Sveta ministrov 14. februarja 2017. Strategija določa osnovne pogoje, cilje in usmeritve razvoja države v družbenem, gospodarskem, regionalnem in prostorskem okviru do leta 2030. SRD predstavlja nov model razvoja – odgovoren ter družbeno in teritorialno trajnosten razvoj.

Madžarska #

Strategija raziskav, razvoja in inovacij (RDI) Madžarske (2021–2030) #

Madžarska strategija za raziskave, razvoj in inovacije (RDI) za obdobje 2021–2030 si prizadeva za vzpostavitev družbe in gospodarstva, ki temeljita na znanju, sta uravnotežena in trajnostna ter sposobna ustvarjati visoko dodano vrednost na nacionalni ravni. Strategija se osredotoča na krepitev konkurenčnosti prek inovacijsko usmerjenega gospodarstva, tehnološko naprednega poslovnega sektorja ter prilagodljivih odzivov na globalne trende. Tri ključni cilji strategije so: izboljšanje uporabe raziskav iz javnih institucij, krepitev inovacijske uspešnosti domačih podjetij – zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP) – ter okrepitev sodelovanja v ekosistemu RDI. Strategija temelji na treh stebrih: širitev institucionalnih zmogljivosti RDI in zagotavljanje kvalificiranega raziskovalnega kadra, spodbujanje prenosa znanja z učinkovitim sodelovanjem in interoperabilnostjo sektorjev ter izboljšanje uporabe znanja s pospeševanjem inovacij.

Nacionalna strategija pametne specializacije (S3) – 2021–2027 #

Nacionalna strategija pametne specializacije (S3) Madžarske za obdobje 2021–2027, ki jo je sprejela vlada, je ključno politično orodje za usklajevanje nacionalnih in evropskih inovacijskih ciljev. Strategija prispeva k cilju EU „Pametnejša Evropa“, saj spodbuja regionalni gospodarski razvoj, industrijsko preobrazbo in digitalizacijo. S3 opredeljuje osem nacionalnih gospodarskih prioritet, med katerimi so vrhunske tehnologije, zdravstvo, digitalizacija, energija, kmetijstvo in ustvarjalne industrije. Strategija odraža premik k sodelovalnemu oblikovanju programov, pri čemer sodelujejo različni vladni oddelki, zlasti tisti, ki nadzirajo IKT, razvoj podjetništva in inovacije. S3 prav tako izkorišča nove mehanizme financiranja EU, kot je Instrument za medregionalne inovacijske naložbe (I3), ki podpira mednarodno sodelovanje in pobude, temelječe na S3. S ciljno usmerjenim vlaganjem v te prednostne sektorje želi Madžarska okrepiti svojo konkurenčnost in se učinkovito uskladiti s cilji EU.

Italija #

Bio-okrožja #

Bio-okrožja spodbujajo ekološko kmetijstvo in trajnost skozi teritorialno upravljanje. Združujejo kmete, lokalne skupnosti in civilno družbo okoli okolju prijaznih praks, kot so zmanjšana uporaba kemikalij, ohranjanje biotske raznovrstnosti in razvoj lokalnih trgov. Emilia-Romanja podpira ta okrožja na podlagi zakona iz leta 2023, ki zahteva, da je vsaj 20 % kmetijskih površin ekoloških ali v postopku preusmeritve. Med udeleženci so kmetje, združenja in lokalne oblasti. Ključne koristi vključujejo obnovo okolja, gospodarsko trajnost ter krepitev socialnega kapitala na podeželju. „Romagna Distretto Bio Simbiotico“ je prvo bio-okrožje v regiji.

Regionalni programski dopolnilni načrt za razvoj podeželja (CoPSR) #

CoPSR Emilie-Romanje je usklajen s SKP in namenja 913,2 milijona evrov za konkurenčnost podeželja, okoljsko trajnost in podporo obrobnih območij. Financira ekološko kmetijstvo (188 milijonov evrov), manj ugodna gorska območja (70 milijonov evrov) in integrirano proizvodnjo (60 milijonov evrov). Prednostne naloge programa vključujejo krepitev odpornosti agroživilskih sistemov, izboljšanje blaginje podeželskih skupnosti ter trajnostni razvoj vseh regij. CoPSR podpira Leader programe, podeželske inovacije in okoljske pobude, kot so upravljanje gozdov in trajnostni proizvodni procesi. Ta politika združuje sredstva EU, države in regije za celovit razvoj podeželja.

Regionalna strategija za Agendo 2030 #

Okvir Agende 2030 Emilie-Romanje se osredotoča na trajnost, pri čemer si do leta 2030 prizadeva, da bi 45 % kmetijskih zemljišč uporabljalo nizkovhodne prakse in 25 % ekološko kmetovanje. Strategija spodbuja kratke dobavne verige, digitalizacijo in okolju prijazne kmetijske metode. Ukrepi vključujejo naložbe v obnovljive vire energije, pravičnejše cenovne modele ter boljšo integracijo proizvajalcev na trg. Prednostne naloge so tudi dobrobit živali, biovarnost in trajnostna raba virov. Strategija je usklajena z globalnimi cilji trajnostnega razvoja (SDG) in podpira prehod v krožni in vključujoč agroživilski sistem.

Pakt za delo in podnebje #

Pakt za delo in podnebje je strateški sporazum Emilie-Romanje za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki združuje ustvarjanje delovnih mest s trajnostjo. Poudarek je na obnovljivih virih energije, okolju prijazni infrastrukturi in modelih krožnega gospodarstva. Pakt usmerja prehod regionalnega agroživilskega sistema z inovacijami, energetsko učinkovitostjo in trajnostnimi logističnimi praksami. S sodelovanjem deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja vzpostavlja skupno pot za gospodarsko rast, hkrati pa zagotavlja doseganje strogih podnebnih in trajnostnih ciljev.